Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je v nedeljo zbralo več sto ljudi, ki so se s tiho procesijo in mašo poklonili žrtvam uničujočega požara v lokalu Le Constellation. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah novega leta, je po zadnjih podatkih zahtevala 40 življenj, več kot sto ljudi pa je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi najstniki, stari komaj 14 ali 15 let, kar je še dodatno pretreslo lokalno skupnost in obiskovalce elitnega letovišča. Svojci in prijatelji so se v mrazu sprehodili skozi ulice letovišča do improviziranega spomenika v bližini pogorelega bara. Procesija se je začela po maši v nabito polni cerkvi, ki so se je udeležili številni pretreseni starši in mladostniki. Identifikacija žrtev ostaja izjemno zahtevna zaradi stopnje opeklin, kar podaljšuje agonijo družin, ki čakajo na uradne potrditve o usodi svojih bližnjih. Po navedbah tožilstva so požar najverjetneje povzročile goreče sveče, ki so vžgale strop v kletnih prostorih lokala. Švicarske oblasti so zaradi dogodka sprožile obsežno preiskavo. Upravljavca bara sta že pod drobnogledom kriminalistov zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja iz malomarnosti. Dogodek je sprožil razprave o varnostnih standardih v nočnih klubih in uporabi pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, medtem ko se letovišče sooča z eno najhujših tragedij v svoji zgodovini.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je aktivnost gripe v Združenih državah Amerike dosegla najvišjo raven v zadnjih 25 letih. Izstopa nov sev virusa, imenovan subclade K. V New Yorku so zabeležili rekordno število hospitalizacij in primerov gripe, s skoraj 1000 novimi primeri v enem tednu. Zdravstveni strokovnjaki pozivajo k takojšnjemu cepljenju.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Protesti v Iranu zaradi gospodarske krize se nadaljujejo že drugi teden, pri tem pa prihaja do izmenjave groženj med najvišjimi iranskimi uradniki in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Trump je ponovil opozorila, da bodo ZDA močno udarile Iran, če bodo iranske sile poškodovale protestnike. Protesti, ki trajajo že en teden, so potekali sočasno z dogajanjem v Venezueli.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po ZDA in Kanadi so se protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli razširili tudi v Pariz. V ZDA so potekali protesti v več mestih, v Philadelphii pa je venezuelska skupnost operacijo tudi praznovala. Nicolás Maduro je po zajetju zaprt v newyorškem zaporu, ZDA pa želijo nadzirati tranzicijo v Venezueli. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev o napadu na Venezuelo kot kršitev zakona. Zaradi ameriškega prevzema oblasti so cene nafte padle. Mediji so poročali o zajetju in izročitvi Madura ter njegove žene Cilie Flores.

Vojaško posredovanje Donalda Trumpa v Venezueli je postalo osrednja točka v republikanski primarni kampanji v Kentuckyju. Anketa je pokazala, da republikanci večinoma podpirajo vojaško odstranitev venezuelskega voditelja, medtem ko demokrati ostro nasprotujejo ukrepanju brez odobritve kongresa. Izraelski mediji in ameriški zakonodajalci so po napadu v Venezueli nakazali možnost posredovanja v Iranu. Visoki ameriški uradniki so si prizadevali izkoristiti vojaški napad na Caracas, ki ga je odredil Trump, medtem ko je republikanski strateg opozoril na 'zgodovinsko ironijo' poteze.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala maša in tiha procesija v spomin na žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Nicolás Maduro se bo v ponedeljek pojavil na zveznem sodišču na Manhattnu zaradi obtožb o trgovini z drogami. Obtožen je vodenja 25-letne narkoteroristične zarote. Primer bo ponovno odprl pravno razpravo o imuniteti za tuje voditelje, ki je bila preizkušena že v sojenju Noriegi. Maduro je bil ujet in odpeljan v New York.